»V vseh obdobjih obstoja gledališča je bil najpomembnejši čustveni in telesni stik, razdalje, ki jih moramo zaradi epidemije upoštevati, pa so zdesetkale občinstvo in igralce oddaljile na varno distanco.«
»Žalostno. Malce preobčutljivo se mi je pritaknilo vprašanje, kako se počuti kinodvorana brez občinstva, brez svetlobe, ki se je vsak večer ostra in polna vsebine odbijala od platna? Nas bo v tej žalostni temi počakala, da se vrnemo?«
»Negotovost, strah, tesnoba, ujetost človeka v kaotičnost družbenih norm in subjektivnih predstav, so bila le nekatera prevladujoča čustvena stanja, ki so močno privrela iz naše notranjosti v času epidemije.«
»Vendar je zelo pomembno, da se občinstvo začne vračati v gledališče, da se gledališka ustvarjalnost odvija naprej, pa čeprav v nekih okoliščinah, ki so zaradi epidemije spremenjene. Najslabše je, če vse stoji.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju